Kako čarobna je lahko noč v muzeju, so predšolski otroci skupin Strele in Lubenice spoznali v tem mesecu, ko so se zvečer tam igrali, potem pa še sladko zaspali.
Priprava na ta večer se je začela že v začetku leta, ko smo načrtovali delo. Najprej smo želeli načrt izvesti že v decembrskem času, vendar so nas znane razmere ustavile. Tako so otroci postali še bolj neučakani, kdaj bo dan D.
Zvečer, ko smo se zbrali, je ga. Ljudmila, vodja muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka, nagovorila starše in otroke, ter nas napotila v VIP sobe. Po namestitvi v sobah smo zaplesali, nato pa se odpravili na raziskovanje v Čebelji svet, kjer nas je vodila Ines. Kasneje smo želeli obiskati še muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka, pa smo potrebovali … vstopnice. Kje jih dobiti? Nekje na poti so jih skrili muzejski škratje. Preko različnih ovir in nalog smo se odpravili na to pot. Morali smo preko gora, mostu, skozi tunel, celo copate so nam skrili, potem smo zaklad (vstopnice) že slišali, čutili … čisto blizu smo že bili. In smo jih našli. Skrivale so se v knjigi in v mehu harmonike. Po ogledu muzeja smo dočakali težko pričakovano večerjo, kjer nas je počastil g. župan Andrej Kastelic, vzgojiteljice pa smo poskrbele za sladico. Po večerji so bile na vrsti večerne »vragolije«. To se v seveda lahko počne samo zvečer, ker nas nihče ne vidi. Tudi spat smo lahko šli bolj pozno, saj nas ni nihče priganjal spat. Muzej je bil zvečer, ko je nastopila tema, popolnoma drugačen. Oblekli smo se v pižame, si očistili zobe, potem pa spanje. Toda pred tem smo morali uloviti še sanje za dobro spanje. In sanje za sladko spanje so bile napoj za miren počitek.
Zjutraj, ko smo se zbudili, smo si samo še močno zaželeli, da se še kdaj zbujamo skupaj.
Seveda so vsi otroci dobili tudi diplome za pogum, da so prespali v muzeju.
Vzgojiteljice skupin Strele in Lubenice
